NOUPS & Co.

2.10.2009

Uporabniška pobuda za “zelene” Razore!

Zapisano pod: Aktualno — bogo33 @ 16:55

Spoštovani prejemniki tega javnega pisma.

Ker je akcija zbiranja podpisov podpore za evropski “zeleni” program, ki ga na posestvu Razori izvaja Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT, med uporabniki in člani različnih uporabniških društev v rekordno kratkem času dala zelo dober rezultat, so se MOSTOVI – uporabniško društvo za uporabnike (s sedežem na FSD) odločili, k temu jih dodatno zavezuje tudi pismo podpore dat. 23.01.2009, da izrazijo svojo pobudo in pripravljenost za organizacijo srečanja neposrednih udeležencev tega “spora“. To smo mi – uporabniki psihiatričnih storitev, upravitelj in najemnik posestva Razori – Združenje ŠENT in seveda lastnik – država oziroma Psihiatrična klinika. Najbolje bi bilo, da bi delovno in družabno srečanje potekalo na Razorih samih – “Razori za zeleno mizo“.
Da izrazimo svoje  mnenje in voljo o Razorih tudi uporabniki sami, imamo ne samo vso pravico, ampak lahko tudi marsikaj tehtnega povemo!

Za uporabniško društvo za uporabnike – Mostovi       Bogo Krajnc

Ljubljana 02.10.2009

  • Share/Bookmark

27.07.2009

INFO na naš način

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 16:35

Prijaznemu povabilu, naj prispevam svoj prispevekza revijo Šent, pod zgornjim naslovom, se iz določenih razlogov (predvsem zaradi vprašanja v povabilu: kako je nastal blog NOUPS-a in njegov razvoj za novi jutri) seveda ne morem izogniti in bom z veseljem sodeloval.

Vprašanje mi zveni naravnost veličastno glede na dejstvo, da je bil novembra 2006 poglaviten razlog, da smo “nupseljni” (člani takratnega NOUPS-a) šli na blog zaradi “zaprtosti” takratne revije Šent (bolje rečeno pravljičnega glasila za lahko noč uporabnikom) za nas – in naša kritična stališča. Da ne govorim o velikih medijih in njihovem pristopu do problematike duševnega zdravja. Pomemben razlog za “beg” na blog je bil tudi takratni izrazito odklonilen odnos takratne in sedanje voditeljice dnevnega centra, ki me tako zelo spominja na slavno hollywoodsko divo Marilyn Monroe, za naše ideje in zamisli. Meni je večkrat svetovala naj grem propagirat svoje ideje na železniško postajo (takratni dnevni center je bil na Vilharjevi) in demonstrirat za pravice uporabnikov pred parlament. Kaj hočemo? Časi se spreminjajo in mi z njimi vred – so tako lepo znali povedati že stari Latini. Malo sem moral “pikati” še za nazaj, to mi pač veleva moje škorpijonsko astrološko znamenje. Pa pustimo preteklost – preteklosti.

Pomembna je seveda prihodnost NOUPS-a, ŠENT-a in ostalih še pomembnejših členov in faktorjev v verigi duševnega zdravja na Slovenskem. Osebno sem zmeren optimist. Kot nekdanjega zapriseženega kritika velikih združenj za duševno zdravje, zlasti Šenta, me je v zadnjem obdobju najbolj prijetno presenetil prav slednji – s pozitivno metamorfozo – preobrazbo, ki se je prvič jasno izrazila na javni tribuni z naslovom: Da iz številke postanem človek…, dne 15.5.08 na Fakulteti za socialno delo – kjer se je jasno opredelil za afirmacijo uporabnikov, za spremembe na področju duševnega zdravja v prid uporabnikov, skratka za evropske smernice na tem področju.

Izvršni direktor tega združenja g. Nace Kovač je v kritičnem članku v reviji Šent z izvrstno kritiko “uperil prst” v ustrezna ministrstva glede socialne politike in strategije na področju duševnega zdravja – politike, ki je pravzaprav sploh ni!

V praksi je ŠENT to novo usmeritev tudi potrdil s tem, da je zaposlil nekaj novih, mladih strokovnih delavcev, ki dejansko pomenijo nov – sveži veter na združenju. Prvič na tem združenju poteka vsaj za nekaj ljudi – uporabnikov resno individualno načrtovanje – kar pomeni, da ne gre samo za strokovna poročila o uporabnikih, narejena za ustrezna ministrstva.

Zelo obetavni so ŠENT-ovi načrti na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije – izgradnja uporabniške spletne mreže na različnih nivojih (od “oglasne deske” do foruma). Tu vidimo predvsem aktivni člani uporabniškega društva Mostovi dobro možnost za sodelovanje. Smo v rednih stikih z ga. Andrejo Štepec, na ŠENT-u zadolženo za spletno stran.

V zadnjem obdobju so se na ŠENT-u dejansko odprle nekatere možnosti za aktivno participacijo uporabnikov, gre za stvari o katerih smo NOUPS-ovci nekoč lahko samo sanjali. Situacija je celo malo paradoksalna, vrata so se odprla, premalo pa je aktivnih uporabnikov, ki bi stopili skoznje.

NOUPS seveda še naprej goji večletno pobožno željo o realizaciji inovativne, ozaveščujoče delavnice na dnevnem centru, vezane na neizčrpne možnosti interneta kot vira informacij, pa žal tudi na zelo omejene možnosti pri motiviranju in stimuliranju vsaj nekaj uporabnikov s strani naše domače Marilyn Monroe in njenega sistema na dnevnem centru.

Za NOUPS & Co. Bogo Krajnc UPS (uporabnik psihiatričnih storitev), v Ljubljani 27.7.2009

  • Share/Bookmark

20.07.2009

Tujega nočemo, svojega ne damo

Zapisano pod: Aktualno, NOUPS — bogo33 @ 14:31

Z velikimi mastnimi črkami in s pompoznim naslovom – ŠENT bi še naprej rad živel zastonj je na udarnem mestu (ob polstranskem napovedniku na prvi strani) na tretji strani dne 6. julija 2009 (poroka poletja ex premiera in “šefa” opozicije je šele na četrti ) izšel očitno naročen članek na temo psihosocialne rehabilitacije duševnih bolnikov, v visoko tiražnem dnevniku Slovenske novice.

Na prvi pogled in za povprečnega s psihiatrično problematiko neobremenjenega bralca tega časnika je članek napisan dovolj zanimivo, aktualno in angažirano : Zmaga naj bolnik ! Uveljavi naj se sodobna celovita psihiatrična obravnava z najmodernejšimi metodami. Skratka gre za dober novinarski izdelek po želji naročnika za plasiranje na tržišču, zlasti v sezoni t.i. novinarskih “kislih kumaric”.

Za poznavalce psihiatrične problematike, predvsem pa za ljudi, ki živimo življenje duševnih bolnikov, pa gre za izrazito pristranski, črno-beli prikaz –borbe za Razore. Na eni strani je prikazan grdi, profitarsko – izkoriščevalski, zastonjkarski ŠENT, na drugi neomadeževano svetla ljubljanska psihiatrična klinika, navdahnjena z najsodobnejšimi metodami in novim programom – za novo vrsto t.i. komorbidnih duševnih bolnikov.

Glede na dejstvo, da članek izžareva tudi aktualno dnevno politično gonjo proti tajkunombogatunom, čeprav je konkretni primer prav minoren in netipičen, pravzaprav drugačen. Potebno je omeniti, da je tisto kar pri ljudeh v zgodbah o tajkunih povzroča največje ogorčenje in gnev dejstvo, da so se amoralni pohlepneži – privatizatorji polastili nekoč cvetočih podjetij in firm, jih izčrpali in uničili, sami pa pri tem blazno obogateli. Razore – zapuščene in zaraščene , z razpadajočimi poslopji, pa je psihiatrična klinika pred desetimi leti prav ponujala naokoli samo, da se jih je iznebila. Ko so se pod desetletnim Šentovim najemom spremenili v urejeno, cvetočo biokmetijo, pa se je nenadoma zavedla svoje lastninske pravice in dejstva, da živimo v kapitalizmu. Pa le niso tako neumni tam doli na Studencu, kot včasih zgledajo.

Kar pa je v članku najbolj moteče, pa je demagoško zavajanje javnosti z nekimi novimi rahabilitacijskimi programi ( v poglavju Novi načrti klinike). Novinar je seveda pameten in nikjer ne uporabi besedice metadon, ker dobro ve, da bi njegovo prizadevanje za dobro duševnih bolnikov – odvisnikov in njihovo zmago, večina bralcev spregledala kot slepilo.

Naslov mojega pisma – prostega spisa je splošno znan. Običanjno se uporablja v zvezi s posestjo zemlje, oziroma zemljišč. Pred desetletji (v začetku 70. let), sem kot psihiatrični pacient prvič vandral na Razore – v tistih letih je bila to kmetija, ki je skupaj z vrtovi na Studencu prispevala, kar pomemben priboljšek k prehrani duševnih bolnikov. Spominjam se ganljive pripovedi uslužbencev bolnišnice, da so Razori naši, namenjeni nam – duševnim bolnikom (po domače norcem), da jih je nekdanji gospodar v oporoki namenil prav nam, upravlja pa naj z njimi klinika Polje.

V obdobju Šentovih Razorov - Šentov uporabnik sem že osmo leto, sem bil velikokrat na Razorih. Zmeraj so dobro delovali na mojo dušo. V nekaj programih sem imel možnost tudi sam nekaj malega sodelovati. Čeprav so te možnosti, zlasti za skupino invalidskih upokojencev zelo omejene. Skratka če strnem vtis. Šentova orientacija aktivne psihosocialne rehabilitacije z delom je dobra, žal pa je služila predvsem državi - zmanjševanje brezposelnosti preko usposabljanja na delovnem mestu in javnih del. Za resno psihosocialno rehabilitacijo duševnih bolnikov pa v tej državi itak ni ne volje, ne razumevanja in ne denarja (ne za “stare“, ne za “nove“ duševne bolnike, da ne bo pomote).

Ker pomeni naročeni članek v časopisu tudi napad na tisto bolj ozaveščeno skupino psihiatrov na kliniki, ki zagovarjajo bolj psihoterapevtski in psihosocialni pristop pri obravnavi duševnih bolnikov- t.i. skupnostna psihiatrija, se mi zdi prav, da to dejstvo posebej izpostavim, kajti dejansko gre v ozadju borbe za Razore za konceptualni spopad me dvema strujama na ljubljanski psihiatriji . Prva aktivna, ki se zaveda, da izvirajo številne duševne motnje iz socialne patologije in išče izhod v ponovnem vključevanju in zaposlovanju duševnih bolnikov v normalno družbo – skratka v delu. Druga pasivna, ki je tudi naročnik članka, čeprav samo sekundarni, pa čeprav se sklicuje na naše dobro – dobro duševnih bolnikov, pa vidi rešitev problema v našem nenehnem omamljanju.

In v katerem grmu tiči zajec. Očitno je tudi napovedani ponovni prevzem Razorov s strani klinike, s katerim naj bi zmagali bolniki (poglavje v članku: Zmaga naj bolnik – kakšen brezmejen cinizem – celo zame, ki v svojem okolju slovim kot cinik) samo kratka epizoda. Primarni naročnik članka v Slovenskih novicah namreč hladnokrvno in brezobzirno računa, da bo lastnik v kratkem času zapil grunt, kot bi se temu reklo nekoč, in da bo zlahka in poceni prišel do lepe domačije na pragu Ljubljane – kajti živimo v kapitalizmu kot nas v članku poučuje vrli novinar. Takrat pa seveda Razori ne bi imeli več nobene zveze ne s psihiatrično kliniko, še manj z njenimi bolniki.

Ker pa so Razori vendarle “naši“ – last slovenskih “Indijancev“ – duševnih bolnikov nam seveda ni všeč, da se nam jemlje naša zemlja in se nas sili v drugi rezervat. Na pročelju domačije Razori je tudi spominska plošča, ki nas zavezuje, da Razorov brez boja ne bomo prepustili. V nečem se pa globoko strinjam z novinarjem, avtorjem članka: Zmaga naj bolnik! In mi tudi bomo zmagali, pa tudi novinarja bomo povabili na slavnostno kosilo na naše Razore.

Lep pozdrav Bogo Krajnc – “Stari shizofrenik“

Za NOUPS & Co.

(nezadovoljni in ozaveščeni uporabniki psihiatričnih storitev in njihovi simpatizerji )

Za MOSTOVE (uporabniško društvo za uporabnike)

  • Share/Bookmark

29.05.2008

Javna tribuna

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 15:38

“Da iz številke postanem človek” – stanovanjske skupine 16 let pozneje

Društvo Mostovi – za zdravje v duševnem zdravju in Fakulteta za socialno delo, 15.05.2008 ob 18h na FSd-ju.

Zaključki javne tribune

V četrtek 15. maja je na FSD-ju potekala javna tribuna z naslovom “Da iz številke postanem človek – stanovanjske skupine 16 let pozneje, ki sta jo pripravila društvo Mostovi – za zdravje v duševnem zdravju in Fakulteta za socialno delo.

Svoja mnenja so soočali: Bogomir Krajnc in Bruno Smilovič (predstavnika društva Mostovi), Vito Flaker (FSD), Nace Kovač (ŠENT), Josip Lukač (Zavod Hrastovec) in Marjeta Ferlan Istenič (MDDSZ). Govorcem so se v diskusiji pridružili še drugi stanovalci stanovanjskih skupin, predstavniki nevladnih organizacij duševnega zdravja v skupnosti (Altra, Ozara, Novi Paradoks, Šent, društvo Vezi) in drugih nevladnih organizacij, predstavnica Agencije IN, predstavniki posebnih socialnih zavodov (SVZ Dutovlje, Dom Nine Pokorn Grmovje, Zavod Hrastovec, Dom Impolca, predstavnik Foruma svojcev za ljudi s težavami v duševnem zdravju Edo Belak ter zainteresirana javnost.

Stanovalci stanovanjskih skupin so opozorili na probleme s katerimi se srečujejo v stanovanjskih skupinah:

- na krivičnost sistema financiranja, ki namesto neposredno uporabniku plačuje za storitve izvajalskim organizacijam in predlagali, da bi financiranje potekalo na način, ki bi uporabniku zagotavljal, da bi dobil sredstva neposredno v roke in jih sam ali s podporo razporejal za usluge, ki jih potrebuje

- na hkratno pomankanje vpliva uporabnikov v organizacijah duševnega zdravja pri razporejanju sredstev in pri načrtovanju in izbiri storitev ter predlagali, da se številčnost uporabnikov v upravnih odborih organizacij poveča na več kot polovico vseh člano upravnega odbora

- na možnost individualnega načrtovanja za vsakega uporabnika, pri čemer so predlagali, da bi se povečala tudi sama zaposljivost kadra (ena socialna delavka na pet uporabnikov)

- na trende lokacijskega marginaliziranja stanovanjskih skupin, ki za stanovalce pomeni zmanjšane možnosti za vključevanje, zlasti v sfero plačanega dela

- in na druge probleme, zaradi katerih se uporabniki čedalje bolj počutijo kot številke in ne ljudje, pri čemer so izpostavili predvsem dejstvo, da se je prvotna dobra namera v podobi stanovanjskih skupin tekom razvoja precej izkrivila. Pri tem so poudarili, da za to ne krivijo izvajalcev posameznih nevladnih organizacij, a problem ki ostaja je, da so stanovanjske skupine postale neke vrste odlagališče, stanovalci pa v stanovanjskih skupinah ostajajo za nedoločen čas in ne prehodno, kot je bil prvoten namen, saj preprosto nimajo kam iti. Stanovanjske skupine je potrebno nadgraditi.

Podobno so menili tudi predstavniki nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja v skupnosti. Opozorili so, da si tudi sami želijo ponuditi boljši življenski standard stanovalcem, ki bi omogočal bolj kakovostno življenje in večjo vključitev v skupnost.

Iz Fakultete za socialno delo so prišla opozorila, da se je situacija nastanitvenih možnosti za ljudi s težavami v duševnem zdravju zreducirala zgolj na stanovanjske skupine, saj drugega skorajda nimamo, z izjemo skupnih gospodinjstev. Razviti bi bilo potrebno še druge alternative, ki jih poznajo v svetu (socialne zadruge, neposredno plačevanje storitev, terensko delo, deljena skupna odgovornost različnih služb, sveti stanovalcev in druge oblike sodelovanja pri upravljanju, itd…).

Predstavnik socialnega zavoda Hrastovec je predstavil dobro prakso njihove ustanove pri ustvarjanju nastanitvenih možnosti v skupnosti. V zadnjih letih so tako poleg klasičnih stanovanjskih skupin, z različno stopnjo pokritosti, odprli tudi neodvisna stanovanja in terapevtsko kmetijo, poiskali rejniške možnosti in razvili podporne službe, kot so mobilni timi timi za preselitve, timi za razreševanje konfliktnih situacij na oddelkih in drugo. Tako Hrastovcu kot drugim zavodom je izziv z deinstitucionalizacijo nadaljevati dokler ne bodo vsi stanovalci imeli možnosti živeti zunaj zavodov, ne glede na to, kako obsežno podporo potrebujejo za samostojno življenje in pa bolje vpeti nove stanovanjske strukture v neposredna okolja, sa so zdaj še v veliki meri izolirana.

Predstavnica Agencije IN (agencija za individualno načrtovanje, posredovanje in koordiniranja socialnih storitev), ki so jo ustanovili uporabniki in sodelavci projekta IF (individualno, neposredno financiranje – pilotski projekt, ki ga je naročilo MDDSZ), je predstavila postopek vspostavitve osebnega paketa in neposredno financiranje socialnih storitev in s tem opozorila na pomembnost in nujnost tovrstne novosti na področju socialnega varstva.

Predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je pozdravila pobudo uporabnikov. Tudi MDDSZ razmišlja o uvedbi možnosti individualnega financiranja, vendar je menila, da nas do tega čaka še zelo dolga pot, predvsem zaradi finančnih ovir.

Na javni tribuni so udeleženci ugotovili, da so sistemske spremembe, ki bi razširile spekter možnosti in izbir za ljudi v duševni stiski – vsekakor nujne. Med najnujnejšimi so udeleženci omenili individualno financiranje in sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Veliko pa se da narediti tudi znotraj obstoječega sistema, zlasti povečati vpliv uporabnikov v izvajalskih organizacijah (na primer povečati število uporabnikov v upravnih odborih).

Javna tribuna je bila med prvimi v seriji javnih dogodkov, ki jih bo organiziralo novo nastalo društvo Mostovi – za zdravje v duševnem zdravju. Gre za društvo uporabnikov služb duševnega zdravja, ki je v svojem ustanovnem manifestu zapisalo, da bodo javnost opozarjali na to, da se ta populacija srečuje s čezdalje večjimi finančnimi in stanovanjskimi stiskami in s problemi na več področjih svojega življenja, ki jih doživljajo zaradi stigme.

Dogodek je bi izjemnega pomena, saj je na pobudo uporabnikov zbral širok krog izvajalcev, nevladnih organizacij, socialnih zavodov in centrov za socialno delo, svojcev, uporabnikov, vladnih predstavnikov, strokovnjakov, raziskovalcev in študentov FSD in drugo zainteresirano javnost.

Zapisali:

Nika Cigoj

Društvo Mostovi – za zdravje v duševnem zdravju

Tadeja Kodele – Fakulteta za socialno delo

NOUPS & Co. in DOGODEK

Ker smo pri izvedbi javne tribune z aktivnim sodelovanjem v uporabniškem društvu Mostovi bili prisotni tudi NOUPSovci je prav, da poročilu društva in fakultete pridamo še nekaj naših mnenj

Z samo javno tribuno smo bili zadovoljni, saj je pokazala, da se znajo zbrati za skupno mizo različni subjekti civilne družbe in da so njene pobude dovolj močne, žal pa pri ustreznih državnih organih oziroma naši politiki premalo slišane, še manj pa upoštevane.

Tako, da je potrebno povedati po tej poti, visoki predstavnici MDDSZ, ki se je udeležila javne tribune, da so njene bojazni – (gre za bojazen, da ne bo dovolj denarja), ob tem, da je načelno zagotovila podporo izvajalcem pri spremembah (ki so res nujne) in nadgradnji obstoječih programov za duševno zdravje – neutemeljene. Da je pravzaprav moralna obveza – in še kakšna druga – obeh naših ministrstev (za socialo in zdravje), da seznanijo našo politiko in oblastnike, da vsi pokazatelji in trendi kažejo na takšno poslabšanje na področju sociale in javnega zdravstva, da prihajajo tisti svetopisemski časi, ko bo treba vsaj del mečev pretopiti v lemeže in pluge. Nič ne pomaga silna oboroževalna gonja, če ne bo poskrbljeno za zdravje ljudi, kajti kdo se bo še sploh sposoben bojevati z “Marsovci”, oziroma kdo bo sploh še dovolj psiho-neuro-imunsko sposoben za kolonizacijo Marsa, kajti kolikor lahko spremljamo ekološka dogajanja, smo Zemljo menda že odpisali. Vprašati pa jih je tudi treba – naše oblastnike – mar ja ne pripravljajo teh svojih patrij za tisti čas, ko bo “folku”, ki se mu že itak sedaj “trga” končno dovolj in jih bo odnesel splošen val nezadovoljstva z njihovim kapitalom vred. Takrat pa jim tudi njihovi tanki ne bodo mogli več pomagati. Torej, ker si takšnega kaosa nihče ne želi, pamet v roke in odvezat mošnjičke za tisto – kar pojmujemo kot javno dobro.

Za NOUPS & Co. Bogo Krajnc

  • Share/Bookmark

18.04.2008

Konji

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 14:08

lastscank12.jpg

  • Share/Bookmark

Še o Mostovih – nadaljevanje

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 14:06

4. Smo društvo za vzpodbujanje sprememb pri velikih združenjih.

Gre za spremembe o katerih že vrabci čivkajo po strehah “psihiatrične države”. Zaenkrat je pri izvajalcih čutiti samo določeno pripravljenost za premike, kar je sicer razumljivo, saj bi resnične spremembe – v dobro uporabnikov, marsikaj od njihove dosedanje prakse obrnilo na glavo. Mišljene so seveda spremembev delovanju skupnostnih služb za duševno zdravje in to na vseh nivojih, ki sedaj pretežno služijo sistemu – namesto uporabnikom.

5. Smo društvo za vzpodbujanje tematskih omizij z aktualno uporabniško problematiko.

V dveh mesecih je FSD na našo pobudo organizirala tri takšna srečanja med stroko (profesorji in študentje) in uporabniki.

Sredi maja (predvidoma 15. maja) pa bo na FSDju javna tribuna o problematiki stanovanjskih skupnosti (skupin) z naslovom: “Da iz številke postane človek – stanovanjske skupine po 16 letih – pogled uporabnikov”.

Prišli bodo vabljeni gostje iz ministrstva, centrov za socialno delo in izvajalskih združenj ter nekaterih nevladnih organizacij. Prišli bodo novinarji. Razen stroke – profesorjev in študentov ste pa vroče vabljeni Vi – uporabniki psihiatričnih storitev. I hope – we shall overcome!

6. Smo društvo, ki bo gradilo mostove med normalnostjo in norostjo.

Skratka eden od ciljev našega društva je tudi informiranje širše javnosti o problemih, povezanih z duševnim zdravjem in opozarjanje pristojnih institucij na spoštovanje načel dobre prakse pri delu z ljudmi (cit. iz vabila)

Kajti ne bi bilo slabo, da se vsi skupaj kot državljani namreč – začnemo zavedati pomena zdravja, še posebej duševnega – tudi kot pomembne “javne dobrine”, ne pa da “to vredno in dobro” lahkomiselno prepuščamo kapitalu, manegementu in ostalim”pticam roparicam”.

V Ljubljani 18.04.08

za NOUPS & Co. Bogo Krajnc

  • Share/Bookmark

Razstava slik (tempera)

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 13:45

dsc00105.JPGdsc00107.JPGdsc00108.JPGdsc00109.JPGdsc00110.JPGdsc00111.JPGdsc00113.JPGdsc00114.JPGdsc00115.JPGdsc00116.JPGdsc00117.JPGdsc00118.JPGdsc00099.JPGdsc00100.JPGdsc00101.JPGdsc00102.JPGdsc00103.JPGdsc00104.JPGdsc00119.JPGdsc00112.JPG

  • Share/Bookmark

17.04.2008

Še o Mostovih

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 14:28

1. Smo uporabniško društvo za uporabnike. Zakaj ta poudarek?

Velika izvajalska združenja za duševno zdravje dejansko služijo samo samim sebi (da imajo službe, da preživijo na tržišču, da slepijo javnost). Uporabniki v teh združenjih smo jim postali samo nujno potrebne številke na osnovi katerih vlečejo denar od države, sponzorjev in donatorjev. To se pozna tudi pri njihovih dejavnostih, ki so podrejene temu cilju, ne pa dejanskim potrebam uporabnikov. Tisti ljudje med njimi, ki to stanje prepoznavajo so tiho kot miši, “valjda” – saj so pametni in prilagojeni direktivni demokraciji, ali pa “spokajo” na boljše. Večina pa je itak nekritična in jim še mnogo bolj preproste stvari niso jasne.

Naše uporabniško društvo je po količinskih pokazateljih v vseh ozirih majhno. Tako po številu članstva, kot po ostalih resursih. Ampak “nas sedem” se bo v različnih sestavah in na različnih krajih zmeraj lahko zbralo, tudi na rednih tedenskih srečanjih na FSD, kjer smo dobili svoj domicil – domovinsko pravico in kjer na 2×2 kvadratna metra “uraduje” tudi naša predsednica ga. Nika Cigoj Kuzma. Glede na naš majhen realni potencial mi res ni jasno zakaj jih je (velike) ob našem prihodu na to našo “psihiatrično sceno” zagrabila takšna panika “v njihovem parku mamil”.

2. Smo društvo za zdravje v duševnem zdravju.

Bilo je kar nekaj naših kolegov uporabnikov, ki so od novega društva pričakovali preveč. Begavčkov iz društva v društvo – kjer pa ravno zaradi beganja ostanejo nepotešeni.

Naše društvo seveda ni namestništvo Jezusa Kristusa na zemlji, ki bi delalo čudeže in zdravilo vse bolezni in duševne motnje uporabnikov.

Prav tako se med nami niso udomačili “substančarji” – uživalci psihiatričnih drog, ljubljenci farmacevtske industrije in izvajalskih združenj, ki jim strokovni delavci tako radi prisluhnejo, svetujejo in pomagajo – po potrebi jih celo z lastnim prevozom dostavljajo na medicinsko očiščevanje – z novimi zdravili.

Največja “uporabniška gužva” pri “velikih programerjih” duševnega zdravja pa je takrat, ko so na vrsti piškotki. Omamljeni, nabasani s sladkarijami pa potem skupaj s strokovnimi delavci voljno zaplešejo: Ringa, ringa, raja… To je njihov železni repertoar t.i. psihosocialne rehabilitacije.

Pri Mostovih jih pa čaka samo trdo prostovoljno delo, vključevanje v projekt Krepitev moči uporabnikov v teoriji in praksi, misliti z lastno glavo in se “odpovedovati” nenehnemu jamranju nad resničnimi in namišljenimi težavami.

Da, da. Mostovi iščejo tiste ljudi med uporabniki, ki so prostovoljno pripravljeni z aktivnostjo in delom, po svojih najboljših močeh in znanju, prispevati nekaj (in takih sposobnih ljudi sploh ni malo med nami), da bi skupaj s sicer tolikokrat kritiziranimi izvajalci in ostalimi akterji spremenili sistem na področju duševnega zdravja vsaj deloma v prid uporabnikom.

3. Smo krovno društvo – odprto do vseh društev in interesnih skupin na socialno-zdravstvenem področju. Odprti smo do vseh iz velike družine “odrinjenih” na družbeno obrobje. Čeprav dejansko delujemo šele nekaj mesecev, smo kot društvo uspeli v tem kratkem času navezati nekaj konkretnih stikov, uspelo nam je odpreti nekaj pravih vrat. Tudi mi si želimo sodelovati v skupnem projektu z dvema fakultetama, za informativni – spletni program za naše uporabnike (prvi v Sloveniji), ker imamo kar nekaj adutov v svojih rokah.

—se nadaljuje—

PS Odločil sem se namreč za nekoliko bolj podroben zapis o društvu Mostovi (da bo črno na belem), kajti zgodilo se mi je pred kratkim, da je ena od “velikih šefic” na izvajalskem združenju pokazala zanimanje za Mostove. Res si je vzela čas – žal pa me je zelo slabo poslušala – skozi eno uho not, skozi drugo ven. (Saj jih razumem. Pri tako veliki množici uporabnikov bi se resno ukvarjanje z nami lahko kaj hitro poznalo na njihovem duševnem zdravju, pri nekaterih se že itak pozna brez tega.) In potem je pač pomešala med seboj dva popolnoma različna pojma:

- dati pobudo za nekaj

- nekaj konkretno organizirati

Nerodno pa je, da je to svoje nerazumevanje prenesla na svoje podrejene strokovne delavce, ti pa so se potem “kot besne gliste” zaganjali vame.

za NOUPS & Co.

v Ljubljani 17.04.08, Bogo Krajnc

  • Share/Bookmark

16.04.2008

Roža

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 14:31

roza.jpgrozaa.jpg

  • Share/Bookmark

14.04.2008

Promocijski dogodek 1. april – proslavitev našega praznika

Zapisano pod: NOUPS — bogo33 @ 14:10

Glavni razlog za moje osebno zadovoljstvo ob “dogodku” sem navedel že v prejšnjem prispevku. Je pa brez dvoma vsaj še eden pomemben.

Sedem uporabnikov – prostovoljcev, je brez dvoma dobro prestalo tritedenski “ognjeni krst” v mesecu marcu. Mladi Zdenka K. in Tina P. sta pokazali izjemen organizacijski talent na več ravneh, Joc P. je poskrbel, da je bil dogodek primerno predstavljen v časopisu, Marina J. nam je odprla vrata pri mestni oblasti in poskrbela še za del glasbene scene. Bruno S. je poskrbel, da so prvi prostovoljni prispevki “kapnili” na pravo mesto. Midva s predsednico društva Niko C. K. pa sva razen lobiranja pri strokovnih službah imela še “nemalo opravkov z državno birokracijo”, da sva priskrbela vse potrebne papirje.

Seveda ne gre pri pohvali skopariti pri vseh tistih naših članih in podpornikih – študentih (Boško B. nam je pomagal celo iz Bruslja), ki so ves čas vztrajali pri projektu.

Pohvala in zahvala prijaznemu policijskemu inšpektorju iz Trdinove, ki nam je v težkem “cajtnotu” s konkretnimi nasveti pomagal, da je bil “dogodek” pravočasno prijavljen.

Uslužbencem upravne enote MOL Vič – za prostor gre zahvala za dobre želje pri vremenu in promociji društva (oboje je bilo), ljubljanskemu podžupanu g. Janiju Möderndorferju pa za razumevanje naše uporabniške problematike.

Brez dvoma pa si zaslužijo največ pohvale tiste znane osebnosti, ki so se prijazno odzvale na naše vabilo in so tudi nastopile na prireditvi.

- Mlademu gospodu mag. Darku Krajncu (kandidatu iz ožjega kroga možnih bodočih predsednikov Republike Slovenije) za vzpodbudne besede.

- Vsem nadarjenim glasbenikom in uveljavljenim umetnikom za naklonjene besede in glasbene užitke. Nastopali so:

1. DJ Mitko in DJ Cu

2. Radko blues (Bojan, Radko, Remi in “Lajka”)

3. Blues-on (Peter Pok, Tomaž Juvančič)

4. Janez Škof

5. Elda Viler in Ana Dežman

6. Pesnik Gašperin – je doniral tudi svoje knjige

7. Anja Klančar – imitatorka Jana Plestenjaka

8. Folk band – Tristan

- Pohvala in zahvala lastnikom kavarne Tromostovje, ki nam je prijazno odstopila del svojega prostora in ozvočenje in nas “prenašala” devet ur (od 11. – 20. ure). Sicer pa moram reči, da ni bilo niti najmanjšega izgreda, tudi sam sem večino ur preživel v pozi “dremajočega Pancha Ville”.

PS Brez črne pike, bolje rečeno velike črne packe tudi tokrat ne bo šlo. Kritika leti na nevladne organizacije za duševno zdravje. Ko bi vi vedeli “koliko živcev so mi požrli” pri predstavljanju pobude Mostov za 1. aprilsko srečanje, namesto da bi po svoji službeni dolžnosti “skrbeli za njihovo dobro stanje”.

Ne boste verjeli, sam izvršni direktor Šenta g. N. K. je moral poseči vmes – zato je pohvaljen, da so vsi skupaj (tri velika združenja) “zmogli” najeti en sam samcat štant za pet ur. Da bi pa za skupno fotko pod “skupno marelo” prispevali vsaj tri čedne obraze, teh jim sicer ne primankuje, pa je za njih že bilo preveč. Vsi skupaj so zmogli poslati samo dva “nižja sužnja”.

Vidim, da bo potrebnih še veliko pobud “od zunaj” in še veliko kritike, da bodo prišli vsaj malo “k sebi” – ti njihovi visoko entropijski sistemi namreč.

za NOUPS & Co.

v Ljubljani 14.04.08, Bogo Krajnc

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »




Blog NOUPS & Co. | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |