NOUPS & Co.

“Da iz številke postanem človek” - stanovanjske skupine 16 let pozneje

Društvo Mostovi - za zdravje v duševnem zdravju in Fakulteta za socialno delo, 15.05.2008 ob 18h na FSd-ju.

Zaključki javne tribune

V četrtek 15. maja je na FSD-ju potekala javna tribuna z naslovom “Da iz številke postanem človek - stanovanjske skupine 16 let pozneje, ki sta jo pripravila društvo Mostovi - za zdravje v duševnem zdravju in Fakulteta za socialno delo.

Svoja mnenja so soočali: Bogomir Krajnc in Bruno Smilovič (predstavnika društva Mostovi), Vito Flaker (FSD), Nace Kovač (ŠENT), Josip Lukač (Zavod Hrastovec) in Marjeta Ferlan Istenič (MDDSZ). Govorcem so se v diskusiji pridružili še drugi stanovalci stanovanjskih skupin, predstavniki nevladnih organizacij duševnega zdravja v skupnosti (Altra, Ozara, Novi Paradoks, Šent, društvo Vezi) in drugih nevladnih organizacij, predstavnica Agencije IN, predstavniki posebnih socialnih zavodov (SVZ Dutovlje, Dom Nine Pokorn Grmovje, Zavod Hrastovec, Dom Impolca, predstavnik Foruma svojcev za ljudi s težavami v duševnem zdravju Edo Belak ter zainteresirana javnost.

Stanovalci stanovanjskih skupin so opozorili na probleme s katerimi se srečujejo v stanovanjskih skupinah:

- na krivičnost sistema financiranja, ki namesto neposredno uporabniku plačuje za storitve izvajalskim organizacijam in predlagali, da bi financiranje potekalo na način, ki bi uporabniku zagotavljal, da bi dobil sredstva neposredno v roke in jih sam ali s podporo razporejal za usluge, ki jih potrebuje

- na hkratno pomankanje vpliva uporabnikov v organizacijah duševnega zdravja pri razporejanju sredstev in pri načrtovanju in izbiri storitev ter predlagali, da se številčnost uporabnikov v upravnih odborih organizacij poveča na več kot polovico vseh člano upravnega odbora

- na možnost individualnega načrtovanja za vsakega uporabnika, pri čemer so predlagali, da bi se povečala tudi sama zaposljivost kadra (ena socialna delavka na pet uporabnikov)

- na trende lokacijskega marginaliziranja stanovanjskih skupin, ki za stanovalce pomeni zmanjšane možnosti za vključevanje, zlasti v sfero plačanega dela

- in na druge probleme, zaradi katerih se uporabniki čedalje bolj počutijo kot številke in ne ljudje, pri čemer so izpostavili predvsem dejstvo, da se je prvotna dobra namera v podobi stanovanjskih skupin tekom razvoja precej izkrivila. Pri tem so poudarili, da za to ne krivijo izvajalcev posameznih nevladnih organizacij, a problem ki ostaja je, da so stanovanjske skupine postale neke vrste odlagališče, stanovalci pa v stanovanjskih skupinah ostajajo za nedoločen čas in ne prehodno, kot je bil prvoten namen, saj preprosto nimajo kam iti. Stanovanjske skupine je potrebno nadgraditi.

Podobno so menili tudi predstavniki nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja v skupnosti. Opozorili so, da si tudi sami želijo ponuditi boljši življenski standard stanovalcem, ki bi omogočal bolj kakovostno življenje in večjo vključitev v skupnost.

Iz Fakultete za socialno delo so prišla opozorila, da se je situacija nastanitvenih možnosti za ljudi s težavami v duševnem zdravju zreducirala zgolj na stanovanjske skupine, saj drugega skorajda nimamo, z izjemo skupnih gospodinjstev. Razviti bi bilo potrebno še druge alternative, ki jih poznajo v svetu (socialne zadruge, neposredno plačevanje storitev, terensko delo, deljena skupna odgovornost različnih služb, sveti stanovalcev in druge oblike sodelovanja pri upravljanju, itd…).

Predstavnik socialnega zavoda Hrastovec je predstavil dobro prakso njihove ustanove pri ustvarjanju nastanitvenih možnosti v skupnosti. V zadnjih letih so tako poleg klasičnih stanovanjskih skupin, z različno stopnjo pokritosti, odprli tudi neodvisna stanovanja in terapevtsko kmetijo, poiskali rejniške možnosti in razvili podporne službe, kot so mobilni timi timi za preselitve, timi za razreševanje konfliktnih situacij na oddelkih in drugo. Tako Hrastovcu kot drugim zavodom je izziv z deinstitucionalizacijo nadaljevati dokler ne bodo vsi stanovalci imeli možnosti živeti zunaj zavodov, ne glede na to, kako obsežno podporo potrebujejo za samostojno življenje in pa bolje vpeti nove stanovanjske strukture v neposredna okolja, sa so zdaj še v veliki meri izolirana.

Predstavnica Agencije IN (agencija za individualno načrtovanje, posredovanje in koordiniranja socialnih storitev), ki so jo ustanovili uporabniki in sodelavci projekta IF (individualno, neposredno financiranje - pilotski projekt, ki ga je naročilo MDDSZ), je predstavila postopek vspostavitve osebnega paketa in neposredno financiranje socialnih storitev in s tem opozorila na pomembnost in nujnost tovrstne novosti na področju socialnega varstva.

Predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je pozdravila pobudo uporabnikov. Tudi MDDSZ razmišlja o uvedbi možnosti individualnega financiranja, vendar je menila, da nas do tega čaka še zelo dolga pot, predvsem zaradi finančnih ovir.

Na javni tribuni so udeleženci ugotovili, da so sistemske spremembe, ki bi razširile spekter možnosti in izbir za ljudi v duševni stiski - vsekakor nujne. Med najnujnejšimi so udeleženci omenili individualno financiranje in sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Veliko pa se da narediti tudi znotraj obstoječega sistema, zlasti povečati vpliv uporabnikov v izvajalskih organizacijah (na primer povečati število uporabnikov v upravnih odborih).

Javna tribuna je bila med prvimi v seriji javnih dogodkov, ki jih bo organiziralo novo nastalo društvo Mostovi - za zdravje v duševnem zdravju. Gre za društvo uporabnikov služb duševnega zdravja, ki je v svojem ustanovnem manifestu zapisalo, da bodo javnost opozarjali na to, da se ta populacija srečuje s čezdalje večjimi finančnimi in stanovanjskimi stiskami in s problemi na več področjih svojega življenja, ki jih doživljajo zaradi stigme.

Dogodek je bi izjemnega pomena, saj je na pobudo uporabnikov zbral širok krog izvajalcev, nevladnih organizacij, socialnih zavodov in centrov za socialno delo, svojcev, uporabnikov, vladnih predstavnikov, strokovnjakov, raziskovalcev in študentov FSD in drugo zainteresirano javnost.

Zapisali:

Nika Cigoj

Društvo Mostovi - za zdravje v duševnem zdravju

Tadeja Kodele - Fakulteta za socialno delo

NOUPS & Co. in DOGODEK

Ker smo pri izvedbi javne tribune z aktivnim sodelovanjem v uporabniškem društvu Mostovi bili prisotni tudi NOUPSovci je prav, da poročilu društva in fakultete pridamo še nekaj naših mnenj

Z samo javno tribuno smo bili zadovoljni, saj je pokazala, da se znajo zbrati za skupno mizo različni subjekti civilne družbe in da so njene pobude dovolj močne, žal pa pri ustreznih državnih organih oziroma naši politiki premalo slišane, še manj pa upoštevane.

Tako, da je potrebno povedati po tej poti, visoki predstavnici MDDSZ, ki se je udeležila javne tribune, da so njene bojazni - (gre za bojazen, da ne bo dovolj denarja), ob tem, da je načelno zagotovila podporo izvajalcem pri spremembah (ki so res nujne) in nadgradnji obstoječih programov za duševno zdravje - neutemeljene. Da je pravzaprav moralna obveza - in še kakšna druga - obeh naših ministrstev (za socialo in zdravje), da seznanijo našo politiko in oblastnike, da vsi pokazatelji in trendi kažejo na takšno poslabšanje na področju sociale in javnega zdravstva, da prihajajo tisti svetopisemski časi, ko bo treba vsaj del mečev pretopiti v lemeže in pluge. Nič ne pomaga silna oboroževalna gonja, če ne bo poskrbljeno za zdravje ljudi, kajti kdo se bo še sploh sposoben bojevati z “Marsovci”, oziroma kdo bo sploh še dovolj psiho-neuro-imunsko sposoben za kolonizacijo Marsa, kajti kolikor lahko spremljamo ekološka dogajanja, smo Zemljo menda že odpisali. Vprašati pa jih je tudi treba - naše oblastnike - mar ja ne pripravljajo teh svojih patrij za tisti čas, ko bo “folku”, ki se mu že itak sedaj “trga” končno dovolj in jih bo odnesel splošen val nezadovoljstva z njihovim kapitalom vred. Takrat pa jim tudi njihovi tanki ne bodo mogli več pomagati. Torej, ker si takšnega kaosa nihče ne želi, pamet v roke in odvezat mošnjičke za tisto - kar pojmujemo kot javno dobro.

Za NOUPS & Co. Bogo Krajnc

4. Smo društvo za vzpodbujanje sprememb pri velikih združenjih.

Gre za spremembe o katerih že vrabci čivkajo po strehah “psihiatrične države”. Zaenkrat je pri izvajalcih čutiti samo določeno pripravljenost za premike, kar je sicer razumljivo, saj bi resnične spremembe - v dobro uporabnikov, marsikaj od njihove dosedanje prakse obrnilo na glavo. Mišljene so seveda spremembev delovanju skupnostnih služb za duševno zdravje in to na vseh nivojih, ki sedaj pretežno služijo sistemu - namesto uporabnikom.

5. Smo društvo za vzpodbujanje tematskih omizij z aktualno uporabniško problematiko.

V dveh mesecih je FSD na našo pobudo organizirala tri takšna srečanja med stroko (profesorji in študentje) in uporabniki.

Sredi maja (predvidoma 15. maja) pa bo na FSDju javna tribuna o problematiki stanovanjskih skupnosti (skupin) z naslovom: “Da iz številke postane človek - stanovanjske skupine po 16 letih - pogled uporabnikov”.

Prišli bodo vabljeni gostje iz ministrstva, centrov za socialno delo in izvajalskih združenj ter nekaterih nevladnih organizacij. Prišli bodo novinarji. Razen stroke - profesorjev in študentov ste pa vroče vabljeni Vi - uporabniki psihiatričnih storitev. I hope - we shall overcome!

6. Smo društvo, ki bo gradilo mostove med normalnostjo in norostjo.

Skratka eden od ciljev našega društva je tudi informiranje širše javnosti o problemih, povezanih z duševnim zdravjem in opozarjanje pristojnih institucij na spoštovanje načel dobre prakse pri delu z ljudmi (cit. iz vabila)

Kajti ne bi bilo slabo, da se vsi skupaj kot državljani namreč - začnemo zavedati pomena zdravja, še posebej duševnega - tudi kot pomembne “javne dobrine”, ne pa da “to vredno in dobro” lahkomiselno prepuščamo kapitalu, manegementu in ostalim”pticam roparicam”.

V Ljubljani 18.04.08

za NOUPS & Co. Bogo Krajnc

1. Smo uporabniško društvo za uporabnike. Zakaj ta poudarek?

Velika izvajalska združenja za duševno zdravje dejansko služijo samo samim sebi (da imajo službe, da preživijo na tržišču, da slepijo javnost). Uporabniki v teh združenjih smo jim postali samo nujno potrebne številke na osnovi katerih vlečejo denar od države, sponzorjev in donatorjev. To se pozna tudi pri njihovih dejavnostih, ki so podrejene temu cilju, ne pa dejanskim potrebam uporabnikov. Tisti ljudje med njimi, ki to stanje prepoznavajo so tiho kot miši, “valjda” - saj so pametni in prilagojeni direktivni demokraciji, ali pa “spokajo” na boljše. Večina pa je itak nekritična in jim še mnogo bolj preproste stvari niso jasne.

Naše uporabniško društvo je po količinskih pokazateljih v vseh ozirih majhno. Tako po številu članstva, kot po ostalih resursih. Ampak “nas sedem” se bo v različnih sestavah in na različnih krajih zmeraj lahko zbralo, tudi na rednih tedenskih srečanjih na FSD, kjer smo dobili svoj domicil - domovinsko pravico in kjer na 2×2 kvadratna metra “uraduje” tudi naša predsednica ga. Nika Cigoj Kuzma. Glede na naš majhen realni potencial mi res ni jasno zakaj jih je (velike) ob našem prihodu na to našo “psihiatrično sceno” zagrabila takšna panika “v njihovem parku mamil”.

2. Smo društvo za zdravje v duševnem zdravju.

Bilo je kar nekaj naših kolegov uporabnikov, ki so od novega društva pričakovali preveč. Begavčkov iz društva v društvo - kjer pa ravno zaradi beganja ostanejo nepotešeni.

Naše društvo seveda ni namestništvo Jezusa Kristusa na zemlji, ki bi delalo čudeže in zdravilo vse bolezni in duševne motnje uporabnikov.

Prav tako se med nami niso udomačili “substančarji” - uživalci psihiatričnih drog, ljubljenci farmacevtske industrije in izvajalskih združenj, ki jim strokovni delavci tako radi prisluhnejo, svetujejo in pomagajo - po potrebi jih celo z lastnim prevozom dostavljajo na medicinsko očiščevanje - z novimi zdravili.

Največja “uporabniška gužva” pri “velikih programerjih” duševnega zdravja pa je takrat, ko so na vrsti piškotki. Omamljeni, nabasani s sladkarijami pa potem skupaj s strokovnimi delavci voljno zaplešejo: Ringa, ringa, raja… To je njihov železni repertoar t.i. psihosocialne rehabilitacije.

Pri Mostovih jih pa čaka samo trdo prostovoljno delo, vključevanje v projekt Krepitev moči uporabnikov v teoriji in praksi, misliti z lastno glavo in se “odpovedovati” nenehnemu jamranju nad resničnimi in namišljenimi težavami.

Da, da. Mostovi iščejo tiste ljudi med uporabniki, ki so prostovoljno pripravljeni z aktivnostjo in delom, po svojih najboljših močeh in znanju, prispevati nekaj (in takih sposobnih ljudi sploh ni malo med nami), da bi skupaj s sicer tolikokrat kritiziranimi izvajalci in ostalimi akterji spremenili sistem na področju duševnega zdravja vsaj deloma v prid uporabnikom.

3. Smo krovno društvo - odprto do vseh društev in interesnih skupin na socialno-zdravstvenem področju. Odprti smo do vseh iz velike družine “odrinjenih” na družbeno obrobje. Čeprav dejansko delujemo šele nekaj mesecev, smo kot društvo uspeli v tem kratkem času navezati nekaj konkretnih stikov, uspelo nam je odpreti nekaj pravih vrat. Tudi mi si želimo sodelovati v skupnem projektu z dvema fakultetama, za informativni - spletni program za naše uporabnike (prvi v Sloveniji), ker imamo kar nekaj adutov v svojih rokah.

—se nadaljuje—

PS Odločil sem se namreč za nekoliko bolj podroben zapis o društvu Mostovi (da bo črno na belem), kajti zgodilo se mi je pred kratkim, da je ena od “velikih šefic” na izvajalskem združenju pokazala zanimanje za Mostove. Res si je vzela čas - žal pa me je zelo slabo poslušala - skozi eno uho not, skozi drugo ven. (Saj jih razumem. Pri tako veliki množici uporabnikov bi se resno ukvarjanje z nami lahko kaj hitro poznalo na njihovem duševnem zdravju, pri nekaterih se že itak pozna brez tega.) In potem je pač pomešala med seboj dva popolnoma različna pojma:

- dati pobudo za nekaj

- nekaj konkretno organizirati

Nerodno pa je, da je to svoje nerazumevanje prenesla na svoje podrejene strokovne delavce, ti pa so se potem “kot besne gliste” zaganjali vame.

za NOUPS & Co.

v Ljubljani 17.04.08, Bogo Krajnc

Glavni razlog za moje osebno zadovoljstvo ob “dogodku” sem navedel že v prejšnjem prispevku. Je pa brez dvoma vsaj še eden pomemben.

Sedem uporabnikov - prostovoljcev, je brez dvoma dobro prestalo tritedenski “ognjeni krst” v mesecu marcu. Mladi Zdenka K. in Tina P. sta pokazali izjemen organizacijski talent na več ravneh, Joc P. je poskrbel, da je bil dogodek primerno predstavljen v časopisu, Marina J. nam je odprla vrata pri mestni oblasti in poskrbela še za del glasbene scene. Bruno S. je poskrbel, da so prvi prostovoljni prispevki “kapnili” na pravo mesto. Midva s predsednico društva Niko C. K. pa sva razen lobiranja pri strokovnih službah imela še “nemalo opravkov z državno birokracijo”, da sva priskrbela vse potrebne papirje.

Seveda ne gre pri pohvali skopariti pri vseh tistih naših članih in podpornikih - študentih (Boško B. nam je pomagal celo iz Bruslja), ki so ves čas vztrajali pri projektu.

Pohvala in zahvala prijaznemu policijskemu inšpektorju iz Trdinove, ki nam je v težkem “cajtnotu” s konkretnimi nasveti pomagal, da je bil “dogodek” pravočasno prijavljen.

Uslužbencem upravne enote MOL Vič - za prostor gre zahvala za dobre želje pri vremenu in promociji društva (oboje je bilo), ljubljanskemu podžupanu g. Janiju Möderndorferju pa za razumevanje naše uporabniške problematike.

Brez dvoma pa si zaslužijo največ pohvale tiste znane osebnosti, ki so se prijazno odzvale na naše vabilo in so tudi nastopile na prireditvi.

- Mlademu gospodu mag. Darku Krajncu (kandidatu iz ožjega kroga možnih bodočih predsednikov Republike Slovenije) za vzpodbudne besede.

- Vsem nadarjenim glasbenikom in uveljavljenim umetnikom za naklonjene besede in glasbene užitke. Nastopali so:

1. DJ Mitko in DJ Cu

2. Radko blues (Bojan, Radko, Remi in “Lajka”)

3. Blues-on (Peter Pok, Tomaž Juvančič)

4. Janez Škof

5. Elda Viler in Ana Dežman

6. Pesnik Gašperin - je doniral tudi svoje knjige

7. Anja Klančar - imitatorka Jana Plestenjaka

8. Folk band - Tristan

- Pohvala in zahvala lastnikom kavarne Tromostovje, ki nam je prijazno odstopila del svojega prostora in ozvočenje in nas “prenašala” devet ur (od 11. - 20. ure). Sicer pa moram reči, da ni bilo niti najmanjšega izgreda, tudi sam sem večino ur preživel v pozi “dremajočega Pancha Ville”.

PS Brez črne pike, bolje rečeno velike črne packe tudi tokrat ne bo šlo. Kritika leti na nevladne organizacije za duševno zdravje. Ko bi vi vedeli “koliko živcev so mi požrli” pri predstavljanju pobude Mostov za 1. aprilsko srečanje, namesto da bi po svoji službeni dolžnosti “skrbeli za njihovo dobro stanje”.

Ne boste verjeli, sam izvršni direktor Šenta g. N. K. je moral poseči vmes - zato je pohvaljen, da so vsi skupaj (tri velika združenja) “zmogli” najeti en sam samcat štant za pet ur. Da bi pa za skupno fotko pod “skupno marelo” prispevali vsaj tri čedne obraze, teh jim sicer ne primankuje, pa je za njih že bilo preveč. Vsi skupaj so zmogli poslati samo dva “nižja sužnja”.

Vidim, da bo potrebnih še veliko pobud “od zunaj” in še veliko kritike, da bodo prišli vsaj malo “k sebi” - ti njihovi visoko entropijski sistemi namreč.

za NOUPS & Co.

v Ljubljani 14.04.08, Bogo Krajnc

Ker so se 25.3.08 z uradno registracijo, zlasti pa z zelo uspešno izvedbo promocijskega dogodka prvega aprila na Prešernovem trgu, ko smo v okrilju kavarne Tromostovje - negdanji Konjski rep, na kulturen način, dostojno proslavili naš praznik - dan norcev; uresničile tudi večletne sanje NOUPS & Co. po lastnem uporabniškem društvu - za uporabnike, ki pomeni pomemben člen pri nadaljnem razvoju in razmahu uporabniškega gibanja na Slovenskem, moram reči, da sem tudi jaz doživel svojih pet minut čistega zadovoljstva.

Res je, da so že v preteklosti bila in so še ponekod živa uporabniška društva za duševno zdravje in da prvotna ideja uporabniškega gibanja še ni čisto zamrla Še bolj pa je res, da čas ki ga živimo tej obliki združevanja uporabnikov psihiatričnih storitev ni naklonjen. Vzrokov je sicer več, brez dvoma pa je glavni vulgarni ekonomizem, ki je docela prevladal pri velikih uradnih pooblaščenih pripravljalcih in izvajalcih programov za duševno zdravje.

Naše novo društvo vsekakor ima svoje idejne korenine v bogati zgodovini slovenskih alternativnih gibanj na področju duševnega zdravja. Tu moram z vsem dolžnim spoštovanjem omeniti prezgodaj preminulo dr. Tatjano Lamovec, ki je tudi sama bila uporabnica.

27.9.07 smo se dobili v NOUPSovi bazi na Metelkovi (v Celici) raznorodni pobudniki, da nekaj “premaknemo” na tej naši psihiatrični sceni.

1. NOUPSovo delegacijo smo zastopali Nataša S., Joc P., Miran S. in Bogo K.

2. FSD - Kristina P., Nika C. K. in Goran V.

3. Lojze S. in Smilja B. - kot samostojna pobudnika

Vsi skupaj smo takrat sprejeli Kristinin predlog, da se za začetek lotimo ustanavljanja lastne uporabniške revije. Ogreli smo se tudi za Lojzetovo pobudo in načelno sprejeli njegove ideje iz samostojnega projekta Most, kot dobrega začetnega okvirja za skupno angažiranje.

In potem smo se resno lotili dela. Nekaj se nas je “ful” angažiralo na FSDju v fokusnih skupinah skupaj s študenti. V decembru je bilo že nekaj dobrih predstavitev projekta - Biti ustvarjalen pomeni živeti (Lojze S.) na Šentovem in Altrinem dnevnem centru.

Ker istorodne misli prevevajo tudi projekt Krepitev moči uporabnikov v teoriji in praksi, ki ga je predstavila ga. Nika C. K. skupaj s študentkama Tino Š. in Matejo L. smo uporabnike povabili tudi k temu sodelovanju - preiskusni seminar na FSDju v januarju 08 je uspešno prestalo prvih sedem “pionirjev” duševnega zdravja.

Sam sem predstavil delovanje skupine NOUPS & Co.

24.01.08 je bil veliki občni zbor - vsaj za naše pojme. Nabralo se nas je okoli trideset, toliko kot jih s “prisilno regrutacijo” naberejo na DC Šent za njihov “nesmrten” Trening socialnih veščin in Interakcijskih vaj z motom: “Kako za vedno lahko ostaneš v otroškem vrtcu!” Takrat je zaživelo naše uporabniško društvo. Veliko zaslug za to pa imajo v prvi vrsti študentje 4. letnika FSDja - smer duševno zdravje v skupnosti, ki niso bili samo obvezni praktikantje, ampak mnogo ur tudi čisti prostovoljci na čelu z brez dvoma najbolj zaslužnim in sposobnim mladim možem - “carjem” Boškom B.

Koliko ur vročih debat, resnih priprav, iskanja najboljših poti, izglajevanja nesporazumov in konflikotv med nami je bilo potrebnih, da smo se uporabniki končno sami postavili na lastne noge.

Nekje pred dvema letoma sem vodjo dnevnega centra na Šentu zaprosil za pomoč pri ustanavljanju uporabniškega društva. Milostno mi je odgovorila, da kakšna urica na teden za najem prostora ne bi bil problem. Kaj pa vse drugo, sem jo začudeno vprašal. To je pa vaš problem, me je zavrnila. Takrat sem konkretno videl, tako kot že velikokrat poprej, kako malo posluha in razumevanja za uporabnike in resno uporabniško problematiko imajo visoki strokovni delavci. Zanjo je bilo to vprašanje tako enostavno rešljivo, kot pogoltniti s čokolado obliti piškot, s katerim se je ravno sladkala.

Kaj torej je društvo Mostovi? Gre za:

1. Uporabniško društvo za uporabnike.

2. Društvo za zdravje v duševnem zdravju.

3. Krovno društvo za širok spekter duševnega zdravja. Predvsem na informativni ravni se bomo trudili povezati različne subjekte, društva in interesne skupine - odrinjene na družbeno obrobje.

4. Društvo, ki bo dajalo iniciativo velkim združenjem za duševno zdravje za medsebojno sodelovanje in delovanje v prid uporabnikom.

5. Društvo, ki bo še naprej dajalo pobudo za odpiranje tematskih omizij za aktualno problematiko uporabnikov psihiatričnih storitev. Nekaj smo jih že uspešno realizirali!

6. Društvo, ki bo gradilo mostove med normalnostjo in norostjo.

7. Še se bo našlo marsikaj - pod razno.

8. We shall overcome.

Za NOUPS & Co.

v Ljubljani 10.4.08, Bogo Krajnc

Je del obsežnega panevropskega projekta, ki mu je “posodil” svoje ime renesančni genij in polihistor Leonardo Da Vinci. Skupina profesorjev in študentov FSD, na čelu s prof. dr. Vitom Flakerjem je ob aktivni vključitvi ljudi z izkušnjo - uporabnikov psihiatričnih storitev, razvila modul Vključitev izključenih in pripravila seminar na to temo.

Nov izziv je pomenilo prenesti koncepte in izkušnje v praktični paket, ki bi bil uporaben na ravneh izobraževanja, osebne uporabe, ki bi ponujal nekaj različnim občinstvom na področju duševnega zdravja (uporabnikom, strokovnjakom, svojcem).

Sistem duševnega zdravja, kot se je uveljavil, namreč potrebuje spremembe. Pojem moči, kot tudi podpora, ki temelji na krepitvi moči sta v sistemu spregledana in mnogi uporabniki niso zadovoljni s skupnostnimi službami. Vprašanje moči je potrebno postaviti na dnevni red in uvesti orodja za praktično uporabo pojma krepitve moči, ne le kot prazno krilatico - kot obliko novoreka duševnega zdravja s katerim se pretvarjamo, da imamo nekaj novega, medtem ko dejansko ohranjamo stare pristope in odnose. Seminar je torej bil pripravljen z namenom krepitve moči uporabnikov storitev služb duševnega zdravja, hkrati pa naj bi tudi strokovnim delavcem služb duševnega zdravja v skupnosti omogočal, da se seznanijo s konceptom krepitve moči v teoriji in praksi in pridobijo potrebno znanje glede krepitve moči v teoriji in praksi in pridobijo potrebno znanje glede krepitve moči posameznika (citati iz gradiva za seminar).

Glede na moj včerajšnji prispevek (O FSDju in velikih uradnih združenjih za duševno zdravje) o odnosu izvajalcev programov velikih združenj za duševno zdravje do seminarja, bi sedaj sledilo obvezno “žveplanje” le-teh, če se ne bi danes dopoldne zgodil pravi “mali čudež”.

Vodja Šentovega dnevnega centra ga. Ariana T. B. se je s FSD dogovorila za sodelovanje. Seminar bo! Res, da ne v prvotno načrtovani obliki, ampak v skrajšani verziji. Ker pa bo mini seminar potekal na Šentovem dnevnem centru, Šent pa je kot je znano podaljšana roka psihiatrije in trdnjava konservativizma, je za NOUPS & Co. to zadetek v polno. Pravilno! da prav oni dajo svetel zgled - prvi korak k spremembam. Vsaka čast!

PS Upam, da bo gospa tokrat besedo držala, da ne bo ostalo samo pri tistem - “obečanje, ludom radovanje”.

V Ljubljani 8.4.08

za NOUPS & Co. Bogo Krajnc

Večkrat so me na izvajalskem združenju za duševno zdravje kjer “bivam” - “slonu v trgovini s porcelanom” obdolžili, da pišem pristransko - o fakulteti vse najlepše, o njih pa samo “kritizastrsko”.

Glede na nekaj pozitivnih premikov pri njih, v obdobju zadnjega pol leta, sem že upal, da bom tokrat lahko napisal kaj veselega. Dejansko se je čutila večja odprtost, pripravljenost za spremembe, vladala je neka blaga klima, kar me je, to moram priznati, kar “orng” čudilo. No, ko pa sta prišli dve konkretni priložnosti, da se v praksi dokažejo (1. sodelovanje na seminarju Krepitev moči uporabnikov v teoriji in praksi - vključitev izključenih ter 2. skupen nastop vseh izvajalskih združenj ob promocijskem dogodku uporabniškega društva Mostovi 1. aprila - na naš praznik, dan norcev, na “Prešercu”) je na začetku omenjeni “slon” postal nekoliko nemiren, kako je pa potem zgledala trgovina s porcelanom si pa zna vsak sam predstavljati.

Oni so sicer za sodelovanje med seboj - velika združenja za duševno zdravje, namreč. Ampak v neki zelo abstraktni obliki in le na jeziku, seveda. Dejansko pa ga ni med njimi, ki bi bil toliko “pogumen”, da bi prvi dvignil telefon in navezal stik. Uporabniki pač ne moremo storiti več kot, da jih drezamo k temu prvemu koraku. Kajti resnično sodelovanje med njimi, ne pa njihovo prazno čvekanje, bi bilo v prid vsem uporabnikom.

Da si “podjetja” za duševno zdravje udeležbo na seminarju v okviru FSDja predstavljajo tako, da bi kotizacijo (400€) krili ob svojih mizernih - zanič plačah strokovni delavci sami - pa meji že na pravo norost.

Namesto pohvale so si prislužili še naprej ogenj in žveplo. Ker pa noben hudič ni tako črn kot se ga mala, bodo na drugem mestu naslednjič objavljene tudi njihove svetle točke - resnici na ljubo jih je bolj malo.

Na FSDju sem se kot uporabnik znašel čisto slučajno, po naključju, ko je dipl. psihologinja ga. Nika Cigoj iskala zainteresirane uporabnike na Šentovem dnevnem centru - pred letom in pol, za vključitev v projekt EX-IN (expirience involment) - sodelovanje pri projektih z ljudmi z uporabniško izkušnjo.

Na prvih srečanjih v novem okolju me je še rahlo begal povsem nediskriminatoren, enakopraven odnos do mene, človeka zaznamovanega z norostjo. In to tako s strani profesorjev kot tudi študentov. V tem svobodomiselnem okolju se res počutim kot riba v vodi.

Kakšna razlika od Šentovega dnevnega centra in stanovanjskih skupnosti, kjer smo uporabniki v kali zatrti, zmanipulirani - obravnavani pa na tak način kot otročiči v sosednjem vrtcu. Pa nikakor ne idealiziram fakultete, tudi meni je jasna razlika med poljem teorije in poljem prakse. Čudi me le to kako izvajalci tako hitro “predelajo” za svoje potrebe (ki niso potrebe uporabnikov) mlade diplomante tudi prej omenjene fakultete.

Na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo predavateljici ga. Petri Videmšek, ki je nas - nekaj angažiranih uporabnikov vključila v samostojno raziskavo o stanovanjskih skupnostih. Še sam sem bil presenečen kako trezno kritično je bila narejena naša uporabniška raziskava, zlasti pa kako odprto, nenarejeno smo debatirali ob problematiki skupnostnih služb - pač v skladu z odprtim, svobodomiselnim okoljem. Seveda pa bi bili rezultati takšne uporabniške raziskave, polne tudi naših želja in upravičenih zahtev, mnogo manj uporabni recimo za naše Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki se zanaša na svoje evalvacije in raziskave uradnih izvajalcev, ki pa imajo to “lepotno napako”, da zaradi izrazite pristranskosti dajejo zmeraj “pričakovan” rezultat, ki ustreza seveda naročniku, kar pa seveda uporabniki nismo.

V začetku študijskega leta 07/08 je imelo nekaj nas uporabnikov to srečo in možnost, da smo se lahko pri prof. dr. Vitu Flakerju delno vključili v sam študijski proces pri predmetu Duševno zdravje v skupnosti. Tako so nas lahko študentje opazovali “kot primerke” - čisto od blizu, mi pa smo jim kot mentorji - izkušeni uporabniki, predstavljali naše videnje problematike duševnega zdravja. Osebno sem se kar potrudil, da sem jim čim bolj verodostojno predstavil NOUPSov “evangelij”.

V veliko čast mi je bilo sodelovanje na oktobrskem kongresu socialnega dela v rodnem mi Mariboru, kjer so stari prijatelji iz mladosti poskrbeli, da sem se “fajn” počutil.

Ker je krepitev moči v teoriji in praksi alias vključitev izključenih - vsaj za nas ozaveščene uporabnike dejansko najpomembnejša stvar bo o tej temi sledil samostojen prispevek.

V Ljubljani 6.4.08

za NOUPS & Co. Bogo Krajnc